Kaj za vraga ima zakon o vzajemnem učinku opraviti z dobrim počutjem?

Kaj govori 3. Newtonov zakon?

Vsaka akcija sproži določeno reakcijo. 3. Newtonov zakon o vzajemnem učinku pravi, da bo reakcija enaka akciji, le nasprotno usmerjena. Ko sedimo na stolu, nanj pritiskamo s težo svojega telesa, stol pa z enako silo pritiska nazaj na nas – ker je seštevek sil enak nič, sedimo nepremično.

Zakon akcije in reakcije, kot ga tudi imenujemo, velja le za elemente, ki so v medsebojni povezavi. Pri izvajanju AEQ vaj® nam torej informacija, ali je nek naš gib (akcija) sprožil primerno gibanje ali spremembo (reakcija) v drugih delih telesa, omogoča učenje in spoznavanje, kako dobro in učinkovito je telo povezano v celoto.

Opazujmo, da bi bolje razumeli

Ali je zaradi dviga desne noge postala leva noga temu primerno težja? Ali je napenjanje in krajšanje mišic sprednje strani trupa omogočeno s hkratnim sproščanjem in daljšanjem mišic zadnje strani trupa? Ali se je zaradi pritiska leve noge in roke v tla trup zazibal v desno?

Opazovanje takšnih povezav med izvajanjem gibanja nas sili biti bolj zavestni v gibanju, ga opazovati in se o njem učiti. Omogoča nam opaziti razkorak med zavestno namero in dejansko izvedbo premika, ki kaže na določen nered in neučinkovitost.

Kadar je slabih povezav med različnimi deli telesa in med deli telesa ter zavestjo veliko, bo v gibanju veliko nereda. Potrebnega bo veliko truda in porabljene energije, da bomo dejansko dosegli želeno gibanje. Pa še to ne bo izgledalo preveč elegantno. Redno učenje boljšega gibanja preko opazovanja in izkušenj pa bo omogočilo postopno izboljšanje povezav in komunikacije znotraj sistema telo-zavest.

Olajšajmo delo samemu sebi

Serija boljših akcij-reakcij med deli telesa bo olajšala gibanje vsakemu delu posebej. Sproščen hrbet bo olajšal upogibanje trupa in napenjanje trebuha, kar bo omogočilo dvig glave od tal z manj napetosti v vratu. Z manj vložene energije bomo dosegli enak ali boljši rezultat. Dvigala se bo kompleksnost gibanja, s tem pa tudi naša prilagodljivost.

Povečano znanje in zavedanje o našem gibanju ga postopno delata vedno bolj urejenega, s tem pa prijetnejšega in učinkovitejšega. Kot takšnega ga rajši izvajamo in v njem uživamo. Za želeno akcijo se nam ni treba več toliko truditi, ampak jo znamo izvesti učinkoviteje, s tem pa neizbežno izzovemo tudi primernejšo reakcijo. Na ta način začnemo vedno bolj opažati in se zavedati, da je neprimernost našega vedenja (akcij) tista, ki botruje neželenim odzivom okolice (reakcije). S tem pridobimo moč in sposobnost boljše izbirati in nadzorovati naše vedenje in s tem učinkoviteje urejati naše okolje.

Večje zavedanje odpira nove svetove

Povečano in bolj realno občutenje gibanja celotnega telesa zaradi izboljšanih povezav med posameznimi deli nam omogoči zaznavati vedno večje podrobnosti v dogajanju znotraj nas. Kjer smo prej znali napeti mišico samo »na polno« ali nič, sedaj znamo napetost po želji postopno večati ali zmanjševati. S tem lahko natančneje določimo in izvedemo naslednji gib ali pa mišico, ki je bila več let neprestano nezavedno napeta, končno sprostimo. Olajšanje, zadovoljstvo in užitek ob prevzemanju nadzora nad svojim gibanjem, vedenjem in življenjem so nagrada za čas, energijo in pozornost, ki jih vložimo v učenje boljšega gibanja.

(Povzeto po učbeniku za učitelja AEQ metode® 1. stopnje, Aleš Ernst)