Nikoli nisem bil človek, ki imel stvari v življenju urejene. Odlašanje in zanašanje na “nek čudežni dogodek”, ki bo stvar uredil, je bil del mojega vsakdana. Bil sem premalo odločen, vztrajen in samozavesten ter sem rad bežal v princip užitka, zaradi česar so ljudje okoli mene bili preveč časa v principu realnosti.
Takšno stanje sem sicer ohranjal v določenem ravnovesju, a bil velikokrat nezadovoljen in globoko v sebi nezadovoljèn. Sam sebi sem zameril, ker se nisem postavljal zase, ker sem se obrnil stran ali bil tiho, ko bi moral izraziti.
Vse to se sčasoma začenja poznati tudi na telesu. Bil sem res dosleden v gibanju, ves čas tako ali drugače aktiven, da sem lahko “utišal” in uravnovesil vse napetosti, ki jih je moja ne-integriteta povzročala. Moral sem namreč biti napet in ločen od občutkov, da sem lahko prenašal samega sebe. Vso to gibanje, kakorkoli koristno in dobro, je bilo moja odvisnost. Tudi dobro je lahko prekletstvo, če odnos do dobrega ni zdrav.
Iskanje in tudi splet okoliščin me vodi po zanimivih poteh in v zadnjem obdobju so se združile v močno avtocesto skozi različne dogodke: izbral sem odnos, ki mi kaže vse moje sence in v katerem se ne morem več pretvarjati; družbeno-pandemična situacija me je postavila v “praznino”, kjer se ni bilo česa oprijeti; novi član našega sveta me vsak dan preizkuša, koliko sem lahko stabilen v svoji mehkobi in ali res počnem, kar govorim; izbira samostojne kariere in raziskovanje lastnega gibanja me ves čas sprašujeta, kako daleč si želim iti in kaj lahko svetu dam.
Križišče vsega tega, kar je življenje prineslo in prinaša me je preprosto vprašalo – si, ali nisi? Boš pljunil v roke in prevzel odgovornost, ali pa se boš skrival in bežal v užitke, ki te nikoli ne zadovoljijo?
Učenje AEQ metode mi je pri vsem tem izjemno pomagalo (in mi še vedno – ta proces se ne zaključi), da sem začel postopoma svoje življenje postavljati na zdrave in trdne temelje. Zato mi je tudi toliko blizu. Čeprav zelo eksaktna in logična, si včasih ne morem pomagati, da mi učinek, ki ga ima, ne bi bil čudežen in misteriozen.
Preko urejanja telesa, kroničnih bolečin in nelagodja sem torej postopoma zagrizel v kislo jabolko urejanja življenja. Ta pot ni postlana zgolj z rožicami, a je zame več kot vredno hoditi po njej.
Čeprav sem delo v teku, večno nedokončan projekt in daleč od tega, da bi imel stvari pod nadzorom, lahko rečem, da sem precej drugačen človek – veliko bolj postavljen, z vizijo in poslanstvom.
Učim se življenju gledati v oči, ob tem občutiti grozo in majhnost, pa tudi čudenje in skrivnostno nedoumljivost, ki jo prinaša njegova veličina.
Danes vse rajši ustvarjam red znotraj in zunaj sebe, ne bežim od odgovornosti in čutim, da lahko svetu ponudim vedno več tega, kar sem. Ob prenašanju znanja in izkušenj sem neizmerno hvaležen, saj se sam učim od vsakega posameznika, s katerim se srečava, ravno toliko, kot se on od mene.
Predvsem pa si želim skozi delovanje in spreminjanje sebe doprinesti k ustvarjanju sveta in družbe, ki bo temeljila na sočutju, spoštovanju, zdravi pameti in modrosti, ki nam jo kaže narava.
Po izobrazbi sem sicer magister kineziologije in učitelj AEQ metode 1. stopnje, po duši pa gibalec in raziskovalec življenja. Večni učenec življenja, a svoje poslanstvo čutim v poučevanju drugih.
Nekdaj nogometaš, kasneje trener mladih nogometašev, kondicijski trener profesionalnih športnikov v NK Interblock Ljubljana, NK Rudar Velenje, NK Šmartno 1928 in NTK Savinja ter osebni trener profesionalnih in rekreativnih športnikov. Vse bolj kot svoje področje delovanja čutim raziskovanje in poučevanje celostnega in zavestnega gibanja, moči dihanja, terapevtsko delo in preplet gibanja z duhovnostjo, osebno rastjo.
Žene me želja po odkrivanju drugačnih znanj in pristopov, po iskanju boljših rešitev in vodenju z lastnim zgledom.
Prisegam na pomembnost lastne izkušnje, zato ne širim nečesa, kar nisem izkusil tudi sam, pri tem pa mi je pomembno, da pride človek do lastnih občutij in spoznanj, kaj zanj deluje in kaj ne.
Na človeka gledam celostno. Gibanje je samo kanal, skozi katerega se vsak izmed nas izraža in verjamem, da lahko skozi gibanje dostopamo tudi do globljih ravni svojega bivanja. Sprememba gibanja nam lahko tako prinese spremembe tudi na preostalih področjih življenja. Kakor se gibamo, tako tudi živimo.
