Zakaj dihamo?
Osnovni namen dihanja je spreminjanje kemične energije (hrane in kisika) v življenjsko energijo.
Učinkovitost dihanja je torej pipica, s katero doziramo nivo naše energije – ga večamo in manjšamo po potrebi.
Ta prilagodljivost je naravna in potrebna. V AEQ metodi na dihanje gledamo kot nekaj, kar je soodvisno z okoljem in se prilagaja potrebam naših odzivov.
Dihanje in s tem raven energije bi se naj dinamično spreminjala, s čimer ohranjamo pestrost možnosti za odzive in načine delovanja. Včasih intenzivno, včasih umirjeno in vse vmes.
Razvoj kroničnih težav
Problematično dihanje postane, ko daljše obdobje ostaja omejeno na določeno območje. To se zgodi predvsem, kadar je okolje, v katerem oseba živi, dolgotrajno pretirano napeto in stresno.
Takrat se ta sicer normalni odziv dogaja toliko časa, da začne postajati vedno bolj vsakdanji, s čimer postopoma prehaja v podzavestni vzorec – postaja kroničen.
Povedano drugače – oseba se “zatakne” v določenem območju in ni več sposobna učinkovito iti v kakšno drugo območje, niti se ne zaveda, da je z njenim stanjem karkoli narobe.
Enako kot z dihanjem, se dogaja tudi z gibanjem. Učinkovitost dihanja namreč zmanjšamo predvsem skozi povečanje mišične zakrčenosti mišic, ki sodelujejo pri dihanju.
Primer
Recimo, da dihate ves čas omejeno, plitko in hitro, s čimer proizvajate manj energije, kot bi jo teoretično lahko.
Takšen odziv v AEQ tolmačimo kot prilagoditev, da bi na primer otrok zmanjšal intenzivnost svojega vedenja in izražanja (bil manj živahen, glasen, igriv, jezen…) in s tem ne bi prihajal v konflikt z okoljem, v katerem živi. Tega predstavljajo v glavnem starši, ki jih omenjeno otrokovo vedenje moti do te mere, da se nanj (zavestno ali podzavestno) odzivajo odklonilno.
V njih namreč budi lastne neprijetne občutke, ki jih tudi sami niso smeli, mogli ali želeli izraziti, ko so bili sami otroci.
Takšno kronično omejeno dihanje in povišana zakrčenost mišic na dolgi rok povzročata vedno več težav:
- kronična vnetja dihalnega trakta (astme, bronhitisi),
- pogosti prehladi,
- kronično zamašen nos, zamašeni sinusi,
- smrčanje in spalna apneja,
- težka sapa, zasoplost in pomanjkanje “kondicije”,
- glavoboli in migrene,
- bolečine v mišicah,
- prebavne in presnovne težave,
- preutrujenost, izgorelost in kronično preobremenjenost,
- menstrualne težave…
… če naštejemo le nekatere.
Potek urejanja težav
Oseba se zaradi zmanjšanega pretoka informacij iz telesa do zavesti, ki je posledica povečane mišične zakrčenosti, ne zaveda, da je vzrok ravno v tem. Zavedati se začenja posledic, ki se kažejo v obliki kroničnih stanj, težav, bolezni, vedno več bolečin in slabe funkcije telesa.
V AEQ metodi se torej stranki razloži, kaj so najverjetnejši vzroki za njeno stanje, nato pa začne skozi AEQ dihalne vaje in izvajanje dihalnih protokolov zmanjševati kronično mišično napetost. To ji omogoči, da se stanja telesa – gibanja in dihanja – vedno bolj zaveda tudi sama in s tem začne na lastni koži dojemati, kje so vzroki.
Hkrati stranko s pogovorom in razlago usmerjamo v razmišljanje in raziskovanje, kakšni so njeni odnosi, v kakšnem okolju živi in katera njena vedenja jo spravljajo v stanje, da ji zmanjšanje učinkovitosti dihanja in nižji nivo življenjske energije ustrezata.
Zakaj je AEQ tako učinkovit?
Na ta način pri AEQ metodi naslavljamo strankino situacijo celostno in se ukvarjamo s spreminjanjem vzrokov za njene težave, namesto da bi spreminjali samo posledice, kar omejeno dihanje in gibanje sta.
Zgolj sprememba dihalnega ali gibalnega vzorca, kot se to dogaja pri vrsti drugih metod in pristopov, namreč omogoča kratkoročno spremembo in izboljšanje, a dolgoročno ne vpliva na odpravljanje težav, saj se oseba ne zaveda, kaj je do njih pripeljalo in kako naslavljati vzroke zanje.
(Tako dihanje razumem in pristopam k odpravljanju težav z uporabo AEQ dihanja kot učitelj AEQ dihanja 1. stopnje.)
