Definicija informacijskega vakuuma pravi, da je to stanje pomanjkanja informacij, ki lahko pospeši in poveča stanje krize ter lahko izzove govorice in klevete.
Moj proces spoznavanja najprej s klinično somatiko in kasneje z AEQ metodo lepo prikazuje pomen dobre razlage in zmanjševanja informacijskega vakuuma za doseganje želenih rezultatov. S klinično somatiko sem se spoznaval kot samouk – prek branja knjig, kjer so predstavljene teoretične osnove in podlaga tega področja ter nato s samostojnim preizkušanjem vaj v praksi. To mi je sicer prineslo manjše izboljšanje mojih takratnih težav, a konkretnega premika na bolje ni bilo.
Med samim izobraževanjem za učitelja AEQ metode 1. stopnje pa sem pridobil ogromno količino novih informacij, ki so veliko podrobneje in natančneje razlagale, od kod moje težave izvirajo in kakšna je njihova rešitev.
Te novo pridobljene informacije sem začel povezovati s praktično izkušnjo izvajanja vaj in vse skupaj počasi povezujem v znanje. Kljub temu da sem vaje izvajal že kar nekaj časa pred izobraževanjem, se je učinek začel kazati šele, ko se je prek razlage in razumevanja dovolj zmanjšal tudi informacijski vakuum. Eno brez drugega torej ne gre.
Pomembno je vedeti, kam udariti s kladivom
Kot da sem pred tem imel v rokah orodje, za katerega pa nisem točno vedel, kaj naj z njim storim. Kot bi s kladivom udarjal naključno po stvareh, če bi mogoče ena od njih bila žebelj. Nič kaj pametno delovanje, če ne želimo uničiti vsega okrog sebe. Da o učinkovitosti ne govorimo.
Šele informacije o dejanskih vzrokih za moje gibalne omejitve in prepoznavanje poti do njihove razrešitve so mi omogočile dovolj učenja, da sem se začel izboljševati v uporabi orodja. Da sem vedel, kaj je žebelj in kako ga pravilno udariti.
Ta uspešnost pri urejanju lastnega stanja mi daje motivacijo za nadaljnje delo in v raziskovanju uživam. Dokler je bilo moje znanje pomanjkljivo pa je tudi moje začetno veselje ob novem pristopu hitro plahnelo, začelo me je dolgočasiti, vaje pa sem izvajal površno.
Pomanjkanje informacij ustvarja stres
Gabor Maté v svoji knjigi ‘Ko telo reče ne’ piše, da »pomanjkanje nadzora, pomanjkanje informacij in nepotešene čustvene potrebe sprožijo stresni odziv«.
S pomanjkanjem pravih informacij, kot se to dogaja v informacijskem vakuumu, se poveča naše ugibanje in dodajanje naključnih koščkov v sestavljanko. To povzroča zmedo, zmanjšuje motivacijo in ustvarja slepe ulice. V iskanju odgovorov iščemo informacije na vseh možnih koncih in pri različnih ljudeh, večinoma pa ostanemo nezadovoljeni in frustrirani zaradi nepopolne pojasnitve, kaj se nam dogaja.
Takšno stanje tudi zelo težko prinese dolgoročnejše razrešitve in izboljšave problemov. Če že, se te pojavijo slučajno. In ker nam ni jasno, kako smo do njih prišli, stanja ne znamo vzdrževati ali nadaljevati z razreševanjem.
Velik del informacijskega vakuuma se ustvarja pri verbalni komunikaciji zaradi neurejenosti izrečenih besed ene in druge osebe, ki v pogovoru sodelujeta. Velikokrat še sami ne vemo, kaj točno želimo povedati, potem pa je še problem, kako naše sporočilo razume naš sogovornik, ki plava v zmedi lastnih misli in konceptov.
Jasna komunikacija – hitrejše rešitve
Ključen dejavnik AEQ metode® je torej jasna in razumljiva razlaga vzrokov za nastanek težav in pa informacijska podpora v procesu učenja stranke. Slednja bo tako lažje stopnjevala nivo sintropije (urejenosti) znotraj same sebe in povečevala razumevanje, čemur bo sledilo tudi končno dojemanje kaj, zakaj in kako.
Le z dovolj visoko stopnjo urejenosti in jasnosti izrečenega, bo sporočilo v pravi meri doseglo poslušalca/učenca. In le tako bo učenec informacije lahko uporabil za reševanje problema, brez da bi se ob tem ustvarjala še večja zmeda.
(Povzeto po učbeniku za učitelja AEQ metode® 1. stopnje, Aleš Ernst)
